Povzeto po wikepedi-ji
Aikido (japonsko kanji: 合気道, hiragana: あいきどう) je defenzivna borilna veščina in predstavlja obliko samoobrambe. Pri aikidu sta odločilni telesna izurjenost ter sposobnost izrabe energije in moči nasprotnika. Umetnost obrambe z aikidom ni uporaba sile, pač pa upoštevanje zakona o ravnotežju, pravilno gibanje in uporaba vzvodov. S hitrimi, predvsem krožnimi gibi privedemo nasprotnika iz ravnotežja ter mu s tehniko metov in vzvodov preprečimo nadaljnji napad.
Sama beseda Aikido je ideogram, sestavljen iz:
AI – usklajenost, harmonija, ljubezen
KI – univerzalna življenska energija, duh
DO – pot, spoznanje
Dobesedni prevod besede Aikido je »harmonija energija pot«, lahko pa prevedemo tudi kot, »način harmonije duha«, je gendai budo — moderna Japonska borilna veščina. Ljudjem, ki trenirajo aikido se reče tudi aikidoka. Aikido je, v letih 1930 do 1960, razvijal Morihei Uešiba (植芝盛平) (med aikidokami znan tudi kot o-sensei (翁先生). Glavni del aikida se je razvil pretežno iz Daito rju aiki-jujutsuja (大東流合気柔術), verzije jujutsu-ja in kendžucuja (剣術), japonske tehnike mečevanja (nekateri verjamejo, da je na taktiko Aikida vplivala znana šola mečevanja Yagyū Shinkage-ryū). Za aikido je tudi značilno, da vsebuje pomembno duhovno komponento.
Zgodovina
- Glejte glavni članek Zgodovina aikida
Ime aikido je sestavljen iz treh japonskih črk 合気道, v latinščini jih pišemo kot: ai, ki in do. Največkrat jih prevajamo kot povezanost, univerzalna energija in pot, tako da lahko aikido prevedemo kot »pot povezanosti z univerzalno energijo«. Druga običajna razlaga znakov je harmonija, duh in pot, torej lahko akido pomeni tudi »pot duhovne harmonije«. Obe interpretaciji namigujeta, da so aikido tehnike razvite z namenom kontrole napadalca s pomočjo kontrole in preusmeritve njegove energije, namesto blokiranja le te. Aikido lahko primerjamo z prožno vrbo, ki se upogiba z viharjem, medtem ko se močan hrast zlomi. (Korejska borilna veščina znana kot hapkido uporabla iste tri znake, zato nekateri domnevajo o zgodovinski povezavi skozi Daito-ryu, glavni izvor aikida).
Morihei Ueshiba je razvil aikido predvsem iz Daito-ryu aikijutsu, vključujoč gibanja, ki se uporabljajo pri treningih z yari (kopje), jo (kratka palica) in verjetno tudi juken (bajonet). Nedvomoma pa je največji vpliv na gibanje pustila uporaba katane (meč). Aikidoka se giblje podobno kot goloroki mečevalec. Aikido udarca shomenuchi in yokomenuchi izhajata iz napadov s hladnim orožjem, zato je tudi obramba pred napadom podobna obrambi z odvzemom orožja. Nekater šole aikida sploh ne uporabljajo orožja za trening, druge, kot recimo Iwama Ryu pa namenijo precejšen del treninga tehnikam z bokken-om (leseni meč), jo (palica) in tanto (nož). V nekaterih smereh aikida se lahko vse tehnike izvaja tako z orožjem, kot brez.
Tehnika
Aikido vključuje širok spekter tehnik, ki temeljijo na načelu energije in gibanja, da preusmerijo in nevtralizirajo napad, ter za kontrolo nad napadalci. Ker aikido tehnike dovoljujejo veliko gibanja med izvajanjem, ter tudi zaradi drugih razlogov, nekateri menijo, da je aikido še posebno primeren za obrambo pred več napadalci. Z znanjem aikida na višji stopnji, se lahko obranimo, ne da bi resneje poškodovali napadalca. Pri pravilni izvedbi tehnike, velikost in moč napadalca nista pomembna, da je le ta učinkovita.
Trening
Metode treniranja se razlikujejo glede na organizacije in celo med različnimi doji znotraj iste organizacije. V osnovi pa treningi potekajo tako, da učitelj kaže tehnike, učenci pa ponavljajo za njim. Trenira se s pomočjo vzajemne tehnike, kjer je poudarek na vstopu in sodelovanju (harmonizacija) z napadom, ne pa nasprotovanju in blokiranju napada. Trenira se v paru. Uke (napadalec), prejemnik tehnike, imitira napad na nage ali tori, ki ga nevtralizira z aikido tehniko. Uke in nage imata enako pomembno vlogo. Ukejeva naloga je, da čimbolj realno napada, uporablja pravilni položaj, da se ne poškoduje, ter da se nauči pravilne tehnike s tem, ko sam občuti vzvode in izgubo ravnotežja, ki ga ustvari Nage z pravilno izvedbo tehnike. Nagejeva naloga je, da se »združi« z napadom in ga nevtralizira, ter onemogoči Ukeja, da bi nadaljeval z napadi. S tem Nage simultano razvije občutek za ravnotežje in kontrolo pri izvedbi aikido tehnike. Zato morajo učenci prakticirati obe pozicije, da si razvijejo pravilen občutek za tehniko. Pri o-senseijevemu pouku so bili vsi njegovi učenci Uke, dokler ni menil, da že dovolj poznajo tehnike, da so lahko Nage. Gibanje, zavest, natančnost, distanca ter časovna usklajenost so pomembni dejavniki pri izvedbi tehnik in napredovanju učenca od toge »telovadbe« do tekočega in uporabnega znanja. Sčasoma začnejo učenci prakticirati tudi jiyu-waza (prosti napad) in /ali randori (več napadalcev), kjer je napade težje predvideti. Večina šol uporablja metode treniranja, kjer poiskuša Uke izvesti kontra-tehniko ali kaeshi-waza.
