K priljubljenosti prispevata dve njegovi bistveni značilnosti, ki ga na najbolj očiten način ločita od ostalih borilnih veščin. Prva njegova posebnost je njegova izrazita obrambna naravnanost, kajti velja načelo »brez napada ni Aikida«. Ob tem mu daje poseben čar prav dejstvo, da umetnost obrambe ni v uporabi naše fizične moči, pač pa v izkoriščanju centrifugalne in centripetalne sile. Gibanje v Aikidu je namreč posnemanje gibanja v naravi, kar odraža duhovna in telesna usklajenost naših gibov z gibanjem nasprotnika. To daje tehnikam vzvodov, udarcev in metov poudarjen estetski videz. Že s samimi krožnimi gibi, prilagojenimi hitrosti nasprotnika, dosežemo izgubo njegovega ravnotežja ter s tem njegov poraz, ki je karikiran dokaz nesmiselnosti napada, ter prikaz skladnega delovanja našega duha in telesa.